Stara cesta INFO
vir KARMA / Zavod Ivana Cankarja za kulturo, šport in turizem Vrhnika / Muzejsko društvo Vrhnika
Ime Stara cesta je ulica uradno dobila sredi 30. let 20. stoletja (leta 1934), ko se je na podlagi Zakona o imenih krajev in ulic in o oznamenjevanju hiš s hišnimi številkami iz leta 1930 po celotni kraljevini Jugoslaviji pričelo ulično številčenje naselij. Ime stara cesta se je ceste prijelo po odprtju nove cesarske ceste Vrhnika–Planina leta 1806. Uporabljalo se je v pogovorni rabi in neuradno v naslovih gradbenih dokumentov. V starih gradbenih načrtih se imenuje tudi tržna cesta (1878), cesta skoz Vrhniko (1882), cesta v trg (1930) in kantonska cesta (1939).
Zgodovina ceste je, kot pove ime sámo, veliko starejša. Po njej so se od prazgodovine dalje pomikale trgovske karavane in vojaške odprave iz tržaškega zaledja preko Logatca mimo Ljubljane ter naprej v notranjost in obratno. Tudi stara rimska cesta je nekoč tekla po trasi Stare ceste. K njenemu lociranju so pripomogle arheološke najdbe antičnih grobov in naselbinskih ostankov, sledovi kolesnic pa so morali biti dobro opazni še v 19. stoletju. V antiki se je ob cesti razvilo rimsko mesto Nauportus. Pristaniško in trško mesto je doseglo največji razcvet v prvem stoletju pr. Kr., po vojaškem oplenjenju leta 14 po Kr. pa je vlogo najpomembnejšega mesta ob Ljubljanici prevzela istega leta nastala Emona. Prometna povezava Italije preko današnjega slovenskega ozemlja z Ogrsko, ki je v grobem sledila smeri stare rimske vie publice, je bila najpomembnejša srednjeveška cesta na Slovenskem in je v 15. ter 16. stoletju sodila med važnejše evropske trgovske magistrale. Odsek med Vrhniko in Ljubljano je bil njen edini plovni del, kjer je blagovni promet na Bregu prešel iz kopne v cenejšo rečno obliko. Živahen promet v dobi srednjeveškega in novoveškega tovorjenja ter prevozništva pa je že davno narekoval tlakovanje ulice s skalnatimi ploščami, ki so popotnike rešile prevelikega blata ob slabem vremenu.
Velika prometna vloga stare ceste je začela počasi upadati z izgradnjo zgoraj omenjene nove tranzitne ceste Dunaj–Trst leta 1806, še bolj pa z odprtjem železnice Ljubljana–Trst leta 1857, kar se je odražalo tudi v pojavu novih dejavnosti med tržani.
Sprehod po Stari cesti z gosto pozidanimi, mestoma kar nagnetenimi hišami brez prehodov, odkriva dva arhitekturna sloga vrhniškega območja. Pod vplivom ljubljansko-dolenjskega stavbarstva so nastale nizke hiše mehkega obrisa z dvokapno streho na čop in pod vplivom notranjsko-kraškega stila hiše s peterostranim tlorisom in poševnim vhodom, arkadnimi hodniki in začelnimi fasadami. Na začetku ulice srečamo ambicioznejše meščanske stavbe, v nadaljevanju pa obrtniške in kmečke hiše. Kmečka hiša na Vrhniki je nizka in ima dolgo fasadno steno, ki se pa v sredi, kjer je vhod, lomi v kotu 45 ? ter se potem nadaljuje v prvotni smeri. Zadnjih ni veliko, saj je bilo kmetov v primerjavi s tovorniki, z izposojevalci konj, obrtniki, s trgovci in z gostilničarji tu malo. Nekaj je bilo kajžarskih hiš, ki so jih do trške skupnosti zavezovale dolžnosti v cestnih popravilih, polnočni straži in občasni vojaški službi. Večina stavb kulturne dediščine, med katere sodijo Berzova, vse tri Hočevarjeve, Drašlerjeva, Kranjčeva, Potrebuješeva, Rotarjeva, Lorenčkova, Jernejčičeva, Adamičeva, Rožmancova, Polancova in Turšičeva, pripada stilnemu obdobju »ljudskega klasicizma« druge in tretje tretjine 19. stoletja. Polancova in Lorenčkova hiša sta ohranili baročno zunanjo podobo. Večina ostalih stavb je bila v 19. ali 20. stoletju prenovljenih, na kar kažejo značilne členitve fasad in hišni portali z vklesanimi letnicami ter začetnicami imen lastnikov. Vzroki za prenovo so bili med drugim tudi požari, ki so uničili dobršen del lesenih stavb. Po večjem požaru leta 1879 so bile prenovljene Šetincova, Rotarjeva, Pišlerjeva, Jernejčičeva, Jerebova in Turšičeva hiša. Do danes pa se je ohranila stara tlorisna zasnova ceste in strnjena obcestna pozidava, ki izvirata iz pred 19. stoletja.
Sestavek Sprehod po vrhniški Stari cesti je napisala Polona Roblek (sedaj Zalokar), objavljen pa je bil v deveti številki publikacije Vrhniški razgledi leta 2008. Pričujoče delo ne bi moglo nastati brez zapisov in pripovedovanj gospe Frančiške Zalaznik, Ipavčeve s Stare ceste, ter gospodov Nika Šušteršiča in Francija Dovča. Vsestransko pomoč pri zbiranju in urejanju podatkov je nudila gospa Marija Oblak Čarni, sledove Stare ceste pa so pomagali odkrivati še mnogi prijazni Vrhničani.
Digitalna zbirka je nastala v okviru projekta Moja ulica knjižnic osrednjeslovenske regije, pripravila pa jo je Anja Frkovič.
Današnja ulica Stara cesta se začenja z Berzovo slaščičarno, Stara cesta 1 in končuje pri Cankarjevi hiši, Stara cesta 54. Dodali smo Gregatovo in Mokarjevo hišo iz nekdanjega pretežno kmečkega jedra vasi, potem Brenčičevo, Pot k Trojici 2, ter Kraševčevo in Štefkovo hišo s Čuže, ki so se v preteklosti zaradi svoje dejavnosti povezovale s Staro cesto. Vogalno Hočevarjevo hišo veže s Staro cesto skupno lastništvo s sosednjima stavbama.
Zaradi boljše preglednosti so podatki o Stari cesti predstavljeni grupirano: osnovni dve skupini sta leva stran ulice in desna stran ulice, ti dve pa se nadalje spet delita po posameznih odsekih. Leva stran ulice je razdeljena na tri take odseke: prvi se začne s Hočevarjevo hišo na Cankarjevem trgu 10 in konča s Stanovnikovo na Stari cesti 10, drugi odsek se začne z Lenarčičevo hišo na Stari cesti 13 in konča z Okrajškovo na številki 25, tretji odsek pa se začne s Popitovo hišo na Stari cesti 31 in zaključi z Mokarjevo na Cesti 6. maja 1.
Prvi odsek zajema Hočevarjevo hišo na Cankarjevem trgu 10 ter sedem stavb na levi strani Stare ceste: dve Hočevarjevi hiši, Šetinčevo hišo in Šetinčevo skladišče, Potrebuješevo, Jeračnikovo in Stanovnikovo hišo.
Prejšnji naslovi: Vrhnika 11 (1890); Vrhnika 23 (1914)
Sprehod po vrhniški Stari cesti
Stara cesta
Leva stran ulice
Cankarjev trg 10 - Stara cesta 10
Hočevar, Cankarjev trg 10
Hočevar, Stara cesta 2
Hočevar, Stara cesta 2a
Šetinc, Stara cesta 4
Šetinčevo skladišče, Stara cesta 4a
Potrebuješ, Stara cesta 6
Jeračnik, Stara cesta 8
Stanovnik, Stara cesta 10
Stara cesta 13 - Stara cesta 25
Lenarčič, Stara cesta 13
Pišler, Stara cesta 15
Lorenčkova hiša, brez številke
Hodnik, Stara cesta 18
Šušteršič, Stara cesta 19
Adamič, Stara cesta 21
Kunstelj, Stara cesta 23
Okrajšek, Stara cesta 25
Stara cesta 31 - Cesta 6. maja 1
Popit, Stara cesta 31
Rožmanc, Stara cesta 35
Žibert, Stara cesta 37
Leskovec, Stara cesta 40
Polanc, Stara cesta 45
Brglez, Stara cesta 47
Porenta, Stara cesta 49
Habe, Stara cesta 52
Turšič, Stara cesta 53
Cankar, Stara cesta 54
Grega, Pri lipi 2
Mokar, Cesta 6. maja 1 (danes stan. blok)
Desna stran ulice
Cerkev sv. Lenarta - Stara cesta 9
Cerkev sv. Lenarta
Berzo, Stara cesta 1
Delavska stanovanja, Stara cesta 1a
Drašler, Stara cesta 3
Kranjc, Stara cesta 5
Rotar, Stara cesta 7
Medič, Stara cesta 9
Stara cesta 11 - Stara cesta 24
Majer, Stara cesta 11
Grampovčan, Stara cesta 12
Mauri, Stara cesta 14
Síkyta, Stara cesta 16
Jernejčič, Stara cesta 17
Kovačin, Stara cesta 17a
Klama, Stara cesta 20
Mihevc, Stara cesta 22
Par, Stara cesta 24
Žontova ledenica
Stara cesta 27 - Stara cesta 41
Brlinček, Stara cesta 27
Krašovec, Čuža 1
Štefk, Čuža 3
Brenčič, Stara cesta 28
Kunstelj, Stara cesta 29
Jereb, Stara cesta 30
Jerebova delavnica, Stara cesta 30a
Štular, Stara cesta 32
Stričk, Stara cesta 33
Krašnar, Stara cesta 34
Zalaznik, Stara cesta 36
Brenčič, Pot k Trojici 2
Kovač, Stara cesta 39
Langenvalter, Stara cesta 41
Stara cesta 42 - Stara cesta 51
Mrovc, Stara cesta 42
Močan, Stara cesta 43
Dobrovoljc, Stara cesta 44
Verbič, Stara cesta 46
Japelj, Stara cesta 48
Oblak, Stara cesta 50
Rozman, Stara cesta 51
Viri in literatura
Prejšnji naslovi: Vrhnika 12 (1890); Vrhnika 96 (1914); Stara cesta 2 (1934)
Prejšnji naslovi: Vrhnika 13 (1890); Vrhnika 97 (1914); Stara cesta 3 (1934)
Prejšnji naslovi: Vrhnika 14 (1890); Vrhnika 99 (1914); Stara cesta 5 (1934)
K Šetinčevi hiši je sodilo tudi skladišče za potrebe trgovine, zgrajeno pravokotno na Staro cesto. Postavil ga je Martin Brilej, ki je dne 26. 5. 1891 zaprosil vrhniško županijo za dovoljenje gradnje hleva s kolarnico, v prvem nadstropju pa magazina za železnino in različno robo. V stavbi se danes nahajata Agencija za nepremičnine Svet in notarska pisarna Peter Meze.
Prejšnji naslovi: Vrhnika 15 (1890); Vrhnika 101 (1914); Stara cesta 7 (1934)
Prejšnji naslovi: Vrhnika 16 (1890); Vrhnika 105 (1914); Stara cesta 11 (1934)
Prejšnji naslovi: Vrhnika 17 (1890); Vrhnika 106 (1914); Stara cesta 12 (1934)
Drugi odsek zajema hiše na levi strani ulice s hišnimi številkami od 13 do 25: Lenarčičevo, Pišlerjevo, Lorenčkovo, Hodnikovo, Šušteršičevo, Adamičevo, Kunstljevo in Okrajškovo.
Prejšnji naslovi: Vrhnika 18 (1890); Vrhnika 110 (1914); Stara cesta 16 (1934)
Prejšnji naslovi: Vrhnika 19 (1890); Vrhnika 111 (1914); Stara cesta 17 (1934)
Prejšnji naslovi: Vrhnika 20 (1890); Vrhnika 114 (1914); Stara cesta 21a (1939); Stara cesta 16 (1970)
Prejšnji naslovi: Vrhnika 21 (1890); Vrhnika 116 (1914); Stara cesta 21 (1934)
Prejšnji naslovi: Vrhnika 22 (1890); Vrhnika 118 (1914); Stara cesta 23 (1934)
Prejšnji naslovi: Vrhnika 23 (1890); Vrhnika 119 (1914); Stara cesta 24 (1934)
Prejšnji naslovi: Vrhnika 202 (1890); Vrhnika 121 (1914); Stara cesta 26 (1934)
Stara cesta 31 - Cesta 6. maja 1
Stara cesta 31 - Cesta 6. maja 1
Prejšnji naslovi: Vrhnika 24 (1890); Vrhnika 130 (1914); Stara cesta 35 (1934)
Prejšnji naslovi: Vrhnika 230 (1890); Vrhnika 134 (1914); Stara cesta 38 (1934)
Prejšnji naslovi: Vrhnika 25 (1890); Vrhnika 135 (1914); Stara cesta 39 (1934)
Prejšnji naslovi: Vrhnika 251 (1890); Vrhnika 139 (1914); Stara cesta 42 (1934)
Prejšnji naslovi: Vrhnika 26 (1890); Vrhnika 178 (1914); Stara cesta 47 (1934)
Prejšnji naslovi: Vrhnika 28 (1890); Vrhnika 179 (1914); Stara cesta 48 (1934)
Prejšnji naslovi: Vrhnika 30 (1890); Vrhnika 182 (1914); Stara cesta 50 (1934)
Prejšnji naslovi: Vrhnika 31 (1890); Vrhnika 185 (1914); Stara cesta 53 (1934)
Prejšnji naslovi: Vrhnika 32 (1890); Vrhnika 186 (1914); Stara cesta 54 (1934)
Prejšnji naslovi: Vrhnika 207 (1890); Vrhnika 188 (1914); Stara cesta 56 (1934)
Prejšnji naslovi: Vrhnika 240 (1890); Vrhnika 189 (1914); Kotnikova cesta 2 (1934)
Desna stran ulice
Desna stran ulice je razdeljena v štiri odseke: prvi se začne s cerkvijo sv. Lenarta in konča z Medičevo hišo na Stari cesti 9, drugi se začne z Majerjevo hišo na številki 11 in konča s Parovo na številki 24, tretji se začne z Brlinčkovo hišo na Stari cesti 27 in konča z Langenvalterjevo na številki 41, četrti odsek pa se začne z Mrovčevo hišo na številki 42 in konča z Rozmanovo na Stari cesti 51.
Cerkev sv. Lenarta - Stara cesta 9
Cerkev sv. Lenarta - Stara cesta 9
Razširjeni začetni del Stare ceste ustvarja s cerkvijo sv. Lenarta in nasproti stoječo vogalno Hočevarjevo hišo ter Cankarjevim trgom zaokroženi tržni prostor.
Prejšnji naslovi: Vrhnika 140 (1890); Vrhnika 95 (1914); Stara cesta 1 (1934)
Prejšnji naslovi: Vrhnika 139 (1890); Vrhnika 41 (1914)
Prejšnji naslovi: Vrhnika 138 (1890); Vrhnika 98 (1914); Stara cesta 4 (1934)
Prejšnji naslovi: Vrhnika 136 (1890); Vrhnika 100 (1914); Stara cesta 6 (1934)
Prejšnji naslovi: Vrhnika 135 in 134 (1879), 239 (1890); Vrhnika 102 in 103 (1914); Stara cesta 8 in 9 (1934)
Prejšnji naslovi: Vrhnika 133 (1890); Vrhnika 104 (1914); Stara cesta 10 (1934) / Medič, Stara cesta 9
Stara cesta 11 - Stara cesta 24
Drugi odsek zajema hiše na desni strani ulice od naslova Stara cesta 11 do naslova Stara cesta 24: Majerjevo, Grampovčanovo, Maurijevo, Síkityno, Jernejčičevo, Kovačinovo, Klamovo, Mihevčevo in Parovo hišo, na koncu pa še Žontovo ledenico.
Prejšnji naslovi: Vrhnika 132 (1890); Vrhnika 107 (1914); Stara cesta 13 (1934)
Grampovčan, Stara cesta 12 / Prejšnji naslovi: Vrhnika 131 (1890); Vrhnika 108 (1914); Stara cesta 14 (1934)
Mauri, Stara cesta 14 / Prejšnji naslovi: Vrhnika 130 (1890); Vrhnika 109 (1914); Stara cesta 15 (1934)
Síkyta, Stara cesta 16 / Prejšnji naslovi: Vrhnika 129 (1890); Vrhnika 112 (1914); Stara cesta 18 (1934)
Jernejčič, Stara cesta 17 / Prejšnji naslovi: Vrhnika 128 (1890); Vrhnika 113 (1914); Stara cesta 19 (1934)
Kovačin, Stara cesta 17a / Prejšnji naslovi: Vrhnika 127 (1890); Vrhnika 115 (1914); Stara cesta 20 (1934)
Klama, Stara cesta 20 / Prejšnji naslovi: Vrhnika 125 (1890); Vrhnika 117 (1914); Stara cesta 22 (1934)
Mihevc, Stara cesta 22 / Prejšnji naslovi: Vrhnika 123 (1890); Vrhnika 120 (1914); Stara cesta 25 (1934)
Par, Stara cesta 24 / Prejšnji naslovi: Vrhnika 122 (1890); Vrhnika 122 (1914); Stara cesta 27 (1934)
Žontova ledenica / Matija Hodnik, Žontov, je na tem mestu leta 1894 postavil ledenico, ki so jo uporabljali do leta 1923.
Stara cesta 27 - Stara cesta 41 / Tretji odsek vključuje hiše na desni strani ulice od naslova Stara cesta 27 do naslova Stara cesta 41: Brlinčkovo, Krašovčevo, Štefkovo, Brenčičevo, Kunstljevo, Jerebovo skupaj z delavnico, Štularjevo, Stričkovo, Krašnarjevo, Zalaznikovo, Brenčičevo na Poti k Trojici 2, Kovačevo in Langenvalterjevo hišo.
Prejšnji naslovi: Vrhnika 118 (1890); Vrhnika 125 (1914); Stara cesta 30 (1934)
Prejšnji naslovi: Vrhnika 119 (1890); Vrhnika 124 (1914); Stara cesta 29 (1934)
Prejšnji naslovi: Vrhnika 120 (1890); Vrhnika 123 (1914); Stara cesta 28 (1934)
Prejšnji naslovi: Vrhnika 117 (1890); Vrhnika 126 (1914); Stara cesta 31 (1934)
Prejšnji naslovi: Vrhnika 84 (1890); Vrhnika 127 (1914); Stara cesta 32 (1934)
Prejšnji naslovi: Vrhnika 116 (1890); Vrhnika 128 (1914); Stara cesta 33 (1934)
Prejšnji naslovi: Vrhnika 115 (1890); Vrhnika 129 (1914)
Prejšnji naslovi: Vrhnika 114 (1890); Vrhnika 131 (1914); Stara cesta 34 (1934)
Prejšnji naslovi: Vrhnika 113 (1890); Vrhnika 132 (1914); Stara cesta 36 (1934)
Prejšnji naslovi: Vrhnika 112 (1890); Vrhnika 133 (1914); Stara cesta 37 (1934)
Prejšnji naslovi: Vrhnika 111 (1890); Vrhnika 136 (1914); Stara cesta 40 (1934)
Prejšnji naslovi: Vrhnika 89 (1890); Vrhnika 137 (1914); Na klancu 31 (1934)
Prejšnji naslovi: Vrhnika 110 (1890); Vrhnika 138 (1914); Stara cesta 41 (1934)
Langenvalter, Stara cesta 41 / Prejšnji naslov: Stara cesta 43 (1935)
Stara cesta 42 - Stara cesta 51 / Četrti odsek zajema sedem hiš na desni strani Stare ceste in sicer: Mrovčevo, Močanovo, Dobrovoljčevo, Verbičevo, Japljevo, Oblakovo in Rozmanovo.
Mrovc, Stara cesta 42 / Prejšnji naslovi: Vrhnika 108 (1890); Vrhnika 140 (1914); Stara cesta 44 (1934)
Močan, Stara cesta 43 / Prejšnji naslovi: Vrhnika 141 (pred 1934); Stara cesta 45 (1934)
Dobrovoljc, Stara cesta 44 / Prejšnji naslovi: Vrhnika 142 (pred 1934); Stara cesta 46 (1934)
Verbič, Stara cesta 46 / Prejšnji naslov: Stara cesta 57 (1950)
Japelj, Stara cesta 48 / Prejšnji naslovi: Vrhnika 241 (1890); Vrhnika 180 (1914); Stara cesta 49 (1934)
Oblak, Stara cesta 50 / Prejšnji naslovi: Vrhnika 107 (1890); Vrhnika 183 (1914); Stara cesta 51 (1934)
Rozman, Stara cesta 51 / Prejšnji naslovi: Vrhnika 106 (1890); Vrhnika 184 (1914); Stara cesta 52 (1934)
Sprehod po vrhniški Stari cesti (kamra.si)
***
Vrhniških razgledov št 12, kjer je popis družin Vrhnike iz okol leta 1834. Vidi se kdaj so že bili - Grampovčniki v vaši hiši, če je bila stara h štev 131. Priimek Zajc so bili na Vrhniki že od leta 1639 do 1745 je narejen index popisa rojstev na Vrhniki. 45 priimek Zajc rojenih Od 1745 naprej bi bilo potrebno zgradit rodovnik - kdaj kasneje. Tako, da veš, da je domače ime ostalo od takrat, ko so tu živeli s tem priimkom Zajc Vrhnika Breg in Vas. Zapis v knjigi Nikolaj Gramp, žena Ana Skodlar poroč 8.2.1847. Da domače ime obstaja lahko 300 let. 1772 so nastale h številke.
***
Matične knjige na spletu.
župnijo Vrhnika
https://data.matricula-online.eu/de/slovenia/ljubljana/
Vrhnika – nekoč
Leta 1753 je bilo na Vrhniki 226 družin, veste koliko jih je danes?
Bilo je le 38 pravih kmetov in kar 39 čolnarjev
Leta 1802 je bilo žalostno leto, umrlo je kar 111 otrok – zakaj? Bomo izvedeli
Ste vedeli, da je bil prapraded pesnika Dragotina Ketteja Vrhničan čevljar Anton Kette
Le kje na Vrhniki je avstrijski cesar Franc pričakal neapeljskega kralja?
Med najstarejšimi kmečkimi rodovi so bili Jelovški
Cesarica Marija Terezija je leta 1753 s posebnim patentom odredila popis vseh prebivalcev in tako so župniki po farah opravili popise. Lepo in iz tega izvemo lahko marsikaj. Takrat je na Vrhniki živelo 1401 ljudi in le 6 procentov je bilo starih nad 50 let. Ja, umirali so zgodaj, je pa v fari tedaj živelo več moških kot žensk. Le tri leta za tem so popisali tudi vsa posestva in delavce. Vrhnika je takrat imela 38 pravih kmetov in 178 poddružnikov in bajtarjev. Vrhnika je imela še pet gostilničarjev, pet krojačev, šest čevljarjev, pet mlinarjev, dva krznarja, dva ključavničarja, dva tesarja, dva tkavca, in po en branjevec, starinar, kuhar, mesar, sodar, krovec, barvar, kovač in sodni sluga in kar 39 čolnarjev.
Nekako med najstarejšimi kmečkimi rodovi so bili Jelovški. Eno hišo so imeli ob vaškem potoku, drugo pa „na grabnu“ in zato so rekli hišo „pri Grabenčanu“. Zadnji moški potomec prvega rodu, ki je umrl leta 1927 je bil Gabrijel Jelovšek, dolgoletni vrhniški župan. Njihov rod je bil precej močan in okoli leta 1700 so sezidali ob potoku mogočno hišo (Ob potoku št. 21). O tej hiši je pisal tudi Ivan Cankar – Zakleti graščini podobna.
Zaradi velike umrljivosti zlasti med mladino bi moralo število prebivalcev stalno padati. Leta 1802 je v enem letu umrlo 145 ljudi, od tega 111 otrok. 77 otrok je umrlo zaradi črnih koz. Se je pa v kraj že takrat naseljevalo vedno več novih ljudi in tako je Vrhnika leta 1821 po končanih francoskih vojnah imela že 1910 prebivalcev.
Veliko je bilo obrtnikov, ki so prišli na Vrhniko in se tukaj oženili. Tako se je leta 1770 poročil na Vrhniki kovaški pomočnik Anton Langenwalter z Bavarskega. Njegovi potomci še danes živijo tukaj ( danes me je klical Janez - potomec in mi dejal, da je bil Anton kar pravi mojster kovaštva in ne samo pomočnik). Tako se leta 1768 na Vrhniki pojavi čevljar Anton Kette, parpraded pesnika Dragotina Ketteja. Živeli so na Stari cesti pri Šuštarčku. Njegov vnuk Filip je bil učitelj in oče pesnika Dragotina.
Zanimivo zgodovino je za seboj pustil tudi mesar Pavel Mavsar (Stara cesta 21). Bil je petičen mož in zelo premožen in njegova zgodovina je res obsežna. Morda jo opišem drugič.
Spet drugi pa so bili poddružniki, ki so imeli poleg majhnega vrtička navadno še nekaj lazov. Tako so na lastno pest iztrebili Košace in zemljo ob Beli in si napravili laze. Deželski sodnik je leta 1588 dobil nalogo, da laze popiše in oceni, nato so vpisali v urbar.Niso pa bili vsi poddružniki tako premožni. Na Klancu je umrl leta 1798 Matija Pišek, ki je imel poleg žene še tri otroke. Najstarejši je bil star 16. let. Lesena bajta št. 160 (sedaj Na klancu št. 
je bila na pol podrta. Poleg te je imel še tri laze in imel je dve kravici in telico. Vsa njegova sobna oprava je bila miza, ena postelja, dva lonca in dve lončeni skledi, štirje leseni krožniki , nečke in nekaj lesenih žlic. Nehote se človek spominja na Cankarjevega „Lavrina“ in njegovo sobo, kjer so otroci spali kar na tleh, pokriti s starimi cunjami.Tudi vrhniških poštarjev je bilo kar nekaj. Prva jezdna pošta je odšla leta 1588 iz Ljubljane preko Gorice do Benetk. Prvi poštni odpravnik na Vrhniki je bil sodnik Janez Flah. Njemu je sledil leta 1624 Hieronim Muregger. Najbolj znani saj za nas pa je bil Janez Jakob Hofman. Pri njem je Valvazor leta 1684 poizvedoval o izvoru Bele nad Starim Malnom nad Vrhniko, kjer je Lintvern občasno bruhal vodo. Tu je poštar Hofman ujel mladega „lintverna“ katerega je izbruhala voda. Bila je človeška ribica, ki jo je voda izbruhala na dan. Tukaj naj opozorim, ko sem se pred dnevi pogovarjal s strokovnjakom za krasoslovje Francijem Gabrovškom, da danes še vedno dvomijo o tem zapisu. Več strokovnjakov se je že opredelilo, da Lintvern v sebi nima človeških ribic.? Tukaj bomo pozorni in spremljali, morda pa se enkrat pojavi in potrdi ta zapis Valvazorja.Toliko za enkrat.
Sploh ta del Vrhnike - Opekarska in pa Impex je zelo zanimiv. Tukaj je še veliko zgodb za obdelati in zapisati. Pred meseci sem obiskal tudi Jožeta Suhadolnika, ki jih danes šteje že 94 let in veliko ve o zgodovini tega kraja tukaj. Vredno, da se zapiše.
Stavba Impexa je zdaj lepo obnovljena. Notri živijo družine. Nekoč pa je bila to vrhniška imenitna hiša v kateri je (prespal?) ali le počakal v tej hiši (ni točnega podatka) med drugim tudi avstrijski cesar Franc, ko je čakal neapeljskega kralja, da sta skupaj odšla na ljubljanski kongres.
Vir: Rafael Ogrin, časopis Slovenec od leta 1925 do 1930, Zgodovinska kronika leta 1963, arhivi Irena Rossi
Jure Žitko in arhivi Slovenec časopisi 1925 -1930
Ime Stara cesta je ulica uradno dobila sredi 30. let 20. stoletja (leta 1934), ko se je na podlagi Zakona o imenih krajev in ulic in o oznamenjevanju hiš s hišnimi številkami iz leta 1930 po celotni kraljevini Jugoslaviji pričelo ulično številčenje naselij. Ime stara cesta se je ceste prijelo po odprtju nove cesarske ceste Vrhnika–Planina leta 1806. Uporabljalo se je v pogovorni rabi in neuradno v naslovih gradbenih dokumentov. V starih gradbenih načrtih se imenuje tudi tržna cesta (1878), cesta skoz Vrhniko (1882), cesta v trg (1930) in kantonska cesta (1939).
Zgodovina ceste je, kot pove ime sámo, veliko starejša. Po njej so se od prazgodovine dalje pomikale trgovske karavane in vojaške odprave iz tržaškega zaledja preko Logatca mimo Ljubljane ter naprej v notranjost in obratno. Tudi stara rimska cesta je nekoč tekla po trasi Stare ceste. K njenemu lociranju so pripomogle arheološke najdbe antičnih grobov in naselbinskih ostankov, sledovi kolesnic pa so morali biti dobro opazni še v 19. stoletju. V antiki se je ob cesti razvilo rimsko mesto Nauportus. Pristaniško in trško mesto je doseglo največji razcvet v prvem stoletju pr. Kr., po vojaškem oplenjenju leta 14 po Kr. pa je vlogo najpomembnejšega mesta ob Ljubljanici prevzela istega leta nastala Emona. Prometna povezava Italije preko današnjega slovenskega ozemlja z Ogrsko, ki je v grobem sledila smeri stare rimske vie publice, je bila najpomembnejša srednjeveška cesta na Slovenskem in je v 15. ter 16. stoletju sodila med važnejše evropske trgovske magistrale. Odsek med Vrhniko in Ljubljano je bil njen edini plovni del, kjer je blagovni promet na Bregu prešel iz kopne v cenejšo rečno obliko. Živahen promet v dobi srednjeveškega in novoveškega tovorjenja ter prevozništva pa je že davno narekoval tlakovanje ulice s skalnatimi ploščami, ki so popotnike rešile prevelikega blata ob slabem vremenu.
Velika prometna vloga stare ceste je začela počasi upadati z izgradnjo zgoraj omenjene nove tranzitne ceste Dunaj–Trst leta 1806, še bolj pa z odprtjem železnice Ljubljana–Trst leta 1857, kar se je odražalo tudi v pojavu novih dejavnosti med tržani.
Sprehod po Stari cesti z gosto pozidanimi, mestoma kar nagnetenimi hišami brez prehodov, odkriva dva arhitekturna sloga vrhniškega območja. Pod vplivom ljubljansko-dolenjskega stavbarstva so nastale nizke hiše mehkega obrisa z dvokapno streho na čop in pod vplivom notranjsko-kraškega stila hiše s peterostranim tlorisom in poševnim vhodom, arkadnimi hodniki in začelnimi fasadami. Na začetku ulice srečamo ambicioznejše meščanske stavbe, v nadaljevanju pa obrtniške in kmečke hiše. Kmečka hiša na Vrhniki je nizka in ima dolgo fasadno steno, ki se pa v sredi, kjer je vhod, lomi v kotu 45 ? ter se potem nadaljuje v prvotni smeri. Zadnjih ni veliko, saj je bilo kmetov v primerjavi s tovorniki, z izposojevalci konj, obrtniki, s trgovci in z gostilničarji tu malo. Nekaj je bilo kajžarskih hiš, ki so jih do trške skupnosti zavezovale dolžnosti v cestnih popravilih, polnočni straži in občasni vojaški službi. Večina stavb kulturne dediščine, med katere sodijo Berzova, vse tri Hočevarjeve, Drašlerjeva, Kranjčeva, Potrebuješeva, Rotarjeva, Lorenčkova, Jernejčičeva, Adamičeva, Rožmancova, Polancova in Turšičeva, pripada stilnemu obdobju »ljudskega klasicizma« druge in tretje tretjine 19. stoletja. Polancova in Lorenčkova hiša sta ohranili baročno zunanjo podobo. Večina ostalih stavb je bila v 19. ali 20. stoletju prenovljenih, na kar kažejo značilne členitve fasad in hišni portali z vklesanimi letnicami ter začetnicami imen lastnikov. Vzroki za prenovo so bili med drugim tudi požari, ki so uničili dobršen del lesenih stavb. Po večjem požaru leta 1879 so bile prenovljene Šetincova, Rotarjeva, Pišlerjeva, Jernejčičeva, Jerebova in Turšičeva hiša. Do danes pa se je ohranila stara tlorisna zasnova ceste in strnjena obcestna pozidava, ki izvirata iz pred 19. stoletja.
Sestavek Sprehod po vrhniški Stari cesti je napisala Polona Roblek (sedaj Zalokar), objavljen pa je bil v deveti številki publikacije Vrhniški razgledi leta 2008. Pričujoče delo ne bi moglo nastati brez zapisov in pripovedovanj gospe Frančiške Zalaznik, Ipavčeve s Stare ceste, ter gospodov Nika Šušteršiča in Francija Dovča. Vsestransko pomoč pri zbiranju in urejanju podatkov je nudila gospa Marija Oblak Čarni, sledove Stare ceste pa so pomagali odkrivati še mnogi prijazni Vrhničani.
Digitalna zbirka je nastala v okviru projekta Moja ulica knjižnic osrednjeslovenske regije, pripravila pa jo je Anja Frkovič.
Današnja ulica Stara cesta se začenja z Berzovo slaščičarno, Stara cesta 1 in končuje pri Cankarjevi hiši, Stara cesta 54. Dodali smo Gregatovo in Mokarjevo hišo iz nekdanjega pretežno kmečkega jedra vasi, potem Brenčičevo, Pot k Trojici 2, ter Kraševčevo in Štefkovo hišo s Čuže, ki so se v preteklosti zaradi svoje dejavnosti povezovale s Staro cesto. Vogalno Hočevarjevo hišo veže s Staro cesto skupno lastništvo s sosednjima stavbama.
Zaradi boljše preglednosti so podatki o Stari cesti predstavljeni grupirano: osnovni dve skupini sta leva stran ulice in desna stran ulice, ti dve pa se nadalje spet delita po posameznih odsekih. Leva stran ulice je razdeljena na tri take odseke: prvi se začne s Hočevarjevo hišo na Cankarjevem trgu 10 in konča s Stanovnikovo na Stari cesti 10, drugi odsek se začne z Lenarčičevo hišo na Stari cesti 13 in konča z Okrajškovo na številki 25, tretji odsek pa se začne s Popitovo hišo na Stari cesti 31 in zaključi z Mokarjevo na Cesti 6. maja 1.
Prvi odsek zajema Hočevarjevo hišo na Cankarjevem trgu 10 ter sedem stavb na levi strani Stare ceste: dve Hočevarjevi hiši, Šetinčevo hišo in Šetinčevo skladišče, Potrebuješevo, Jeračnikovo in Stanovnikovo hišo.
Prejšnji naslovi: Vrhnika 11 (1890); Vrhnika 23 (1914)
Sprehod po vrhniški Stari cesti
Stara cesta
Leva stran ulice
Cankarjev trg 10 - Stara cesta 10
Hočevar, Cankarjev trg 10
Hočevar, Stara cesta 2
Hočevar, Stara cesta 2a
Šetinc, Stara cesta 4
Šetinčevo skladišče, Stara cesta 4a
Potrebuješ, Stara cesta 6
Jeračnik, Stara cesta 8
Stanovnik, Stara cesta 10
Stara cesta 13 - Stara cesta 25
Lenarčič, Stara cesta 13
Pišler, Stara cesta 15
Lorenčkova hiša, brez številke
Hodnik, Stara cesta 18
Šušteršič, Stara cesta 19
Adamič, Stara cesta 21
Kunstelj, Stara cesta 23
Okrajšek, Stara cesta 25
Stara cesta 31 - Cesta 6. maja 1
Popit, Stara cesta 31
Rožmanc, Stara cesta 35
Žibert, Stara cesta 37
Leskovec, Stara cesta 40
Polanc, Stara cesta 45
Brglez, Stara cesta 47
Porenta, Stara cesta 49
Habe, Stara cesta 52
Turšič, Stara cesta 53
Cankar, Stara cesta 54
Grega, Pri lipi 2
Mokar, Cesta 6. maja 1 (danes stan. blok)
Desna stran ulice
Cerkev sv. Lenarta - Stara cesta 9
Cerkev sv. Lenarta
Berzo, Stara cesta 1
Delavska stanovanja, Stara cesta 1a
Drašler, Stara cesta 3
Kranjc, Stara cesta 5
Rotar, Stara cesta 7
Medič, Stara cesta 9
Stara cesta 11 - Stara cesta 24
Majer, Stara cesta 11
Grampovčan, Stara cesta 12
Mauri, Stara cesta 14
Síkyta, Stara cesta 16
Jernejčič, Stara cesta 17
Kovačin, Stara cesta 17a
Klama, Stara cesta 20
Mihevc, Stara cesta 22
Par, Stara cesta 24
Žontova ledenica
Stara cesta 27 - Stara cesta 41
Brlinček, Stara cesta 27
Krašovec, Čuža 1
Štefk, Čuža 3
Brenčič, Stara cesta 28
Kunstelj, Stara cesta 29
Jereb, Stara cesta 30
Jerebova delavnica, Stara cesta 30a
Štular, Stara cesta 32
Stričk, Stara cesta 33
Krašnar, Stara cesta 34
Zalaznik, Stara cesta 36
Brenčič, Pot k Trojici 2
Kovač, Stara cesta 39
Langenvalter, Stara cesta 41
Stara cesta 42 - Stara cesta 51
Mrovc, Stara cesta 42
Močan, Stara cesta 43
Dobrovoljc, Stara cesta 44
Verbič, Stara cesta 46
Japelj, Stara cesta 48
Oblak, Stara cesta 50
Rozman, Stara cesta 51
Viri in literatura
Prejšnji naslovi: Vrhnika 12 (1890); Vrhnika 96 (1914); Stara cesta 2 (1934)
Prejšnji naslovi: Vrhnika 13 (1890); Vrhnika 97 (1914); Stara cesta 3 (1934)
Prejšnji naslovi: Vrhnika 14 (1890); Vrhnika 99 (1914); Stara cesta 5 (1934)
K Šetinčevi hiši je sodilo tudi skladišče za potrebe trgovine, zgrajeno pravokotno na Staro cesto. Postavil ga je Martin Brilej, ki je dne 26. 5. 1891 zaprosil vrhniško županijo za dovoljenje gradnje hleva s kolarnico, v prvem nadstropju pa magazina za železnino in različno robo. V stavbi se danes nahajata Agencija za nepremičnine Svet in notarska pisarna Peter Meze.
Prejšnji naslovi: Vrhnika 15 (1890); Vrhnika 101 (1914); Stara cesta 7 (1934)
Prejšnji naslovi: Vrhnika 16 (1890); Vrhnika 105 (1914); Stara cesta 11 (1934)
Prejšnji naslovi: Vrhnika 17 (1890); Vrhnika 106 (1914); Stara cesta 12 (1934)
Drugi odsek zajema hiše na levi strani ulice s hišnimi številkami od 13 do 25: Lenarčičevo, Pišlerjevo, Lorenčkovo, Hodnikovo, Šušteršičevo, Adamičevo, Kunstljevo in Okrajškovo.
Prejšnji naslovi: Vrhnika 18 (1890); Vrhnika 110 (1914); Stara cesta 16 (1934)
Prejšnji naslovi: Vrhnika 19 (1890); Vrhnika 111 (1914); Stara cesta 17 (1934)
Prejšnji naslovi: Vrhnika 20 (1890); Vrhnika 114 (1914); Stara cesta 21a (1939); Stara cesta 16 (1970)
Prejšnji naslovi: Vrhnika 21 (1890); Vrhnika 116 (1914); Stara cesta 21 (1934)
Prejšnji naslovi: Vrhnika 22 (1890); Vrhnika 118 (1914); Stara cesta 23 (1934)
Prejšnji naslovi: Vrhnika 23 (1890); Vrhnika 119 (1914); Stara cesta 24 (1934)
Prejšnji naslovi: Vrhnika 202 (1890); Vrhnika 121 (1914); Stara cesta 26 (1934)
Stara cesta 31 - Cesta 6. maja 1
Stara cesta 31 - Cesta 6. maja 1
Prejšnji naslovi: Vrhnika 24 (1890); Vrhnika 130 (1914); Stara cesta 35 (1934)
Prejšnji naslovi: Vrhnika 230 (1890); Vrhnika 134 (1914); Stara cesta 38 (1934)
Prejšnji naslovi: Vrhnika 25 (1890); Vrhnika 135 (1914); Stara cesta 39 (1934)
Prejšnji naslovi: Vrhnika 251 (1890); Vrhnika 139 (1914); Stara cesta 42 (1934)
Prejšnji naslovi: Vrhnika 26 (1890); Vrhnika 178 (1914); Stara cesta 47 (1934)
Prejšnji naslovi: Vrhnika 28 (1890); Vrhnika 179 (1914); Stara cesta 48 (1934)
Prejšnji naslovi: Vrhnika 30 (1890); Vrhnika 182 (1914); Stara cesta 50 (1934)
Prejšnji naslovi: Vrhnika 31 (1890); Vrhnika 185 (1914); Stara cesta 53 (1934)
Prejšnji naslovi: Vrhnika 32 (1890); Vrhnika 186 (1914); Stara cesta 54 (1934)
Prejšnji naslovi: Vrhnika 207 (1890); Vrhnika 188 (1914); Stara cesta 56 (1934)
Prejšnji naslovi: Vrhnika 240 (1890); Vrhnika 189 (1914); Kotnikova cesta 2 (1934)
Desna stran ulice
Desna stran ulice je razdeljena v štiri odseke: prvi se začne s cerkvijo sv. Lenarta in konča z Medičevo hišo na Stari cesti 9, drugi se začne z Majerjevo hišo na številki 11 in konča s Parovo na številki 24, tretji se začne z Brlinčkovo hišo na Stari cesti 27 in konča z Langenvalterjevo na številki 41, četrti odsek pa se začne z Mrovčevo hišo na številki 42 in konča z Rozmanovo na Stari cesti 51.
Cerkev sv. Lenarta - Stara cesta 9
Cerkev sv. Lenarta - Stara cesta 9
Razširjeni začetni del Stare ceste ustvarja s cerkvijo sv. Lenarta in nasproti stoječo vogalno Hočevarjevo hišo ter Cankarjevim trgom zaokroženi tržni prostor.
Prejšnji naslovi: Vrhnika 140 (1890); Vrhnika 95 (1914); Stara cesta 1 (1934)
Prejšnji naslovi: Vrhnika 139 (1890); Vrhnika 41 (1914)
Prejšnji naslovi: Vrhnika 138 (1890); Vrhnika 98 (1914); Stara cesta 4 (1934)
Prejšnji naslovi: Vrhnika 136 (1890); Vrhnika 100 (1914); Stara cesta 6 (1934)
Prejšnji naslovi: Vrhnika 135 in 134 (1879), 239 (1890); Vrhnika 102 in 103 (1914); Stara cesta 8 in 9 (1934)
Prejšnji naslovi: Vrhnika 133 (1890); Vrhnika 104 (1914); Stara cesta 10 (1934) / Medič, Stara cesta 9
Stara cesta 11 - Stara cesta 24
Drugi odsek zajema hiše na desni strani ulice od naslova Stara cesta 11 do naslova Stara cesta 24: Majerjevo, Grampovčanovo, Maurijevo, Síkityno, Jernejčičevo, Kovačinovo, Klamovo, Mihevčevo in Parovo hišo, na koncu pa še Žontovo ledenico.
Prejšnji naslovi: Vrhnika 132 (1890); Vrhnika 107 (1914); Stara cesta 13 (1934)
Grampovčan, Stara cesta 12 / Prejšnji naslovi: Vrhnika 131 (1890); Vrhnika 108 (1914); Stara cesta 14 (1934)
Mauri, Stara cesta 14 / Prejšnji naslovi: Vrhnika 130 (1890); Vrhnika 109 (1914); Stara cesta 15 (1934)
Síkyta, Stara cesta 16 / Prejšnji naslovi: Vrhnika 129 (1890); Vrhnika 112 (1914); Stara cesta 18 (1934)
Jernejčič, Stara cesta 17 / Prejšnji naslovi: Vrhnika 128 (1890); Vrhnika 113 (1914); Stara cesta 19 (1934)
Kovačin, Stara cesta 17a / Prejšnji naslovi: Vrhnika 127 (1890); Vrhnika 115 (1914); Stara cesta 20 (1934)
Klama, Stara cesta 20 / Prejšnji naslovi: Vrhnika 125 (1890); Vrhnika 117 (1914); Stara cesta 22 (1934)
Mihevc, Stara cesta 22 / Prejšnji naslovi: Vrhnika 123 (1890); Vrhnika 120 (1914); Stara cesta 25 (1934)
Par, Stara cesta 24 / Prejšnji naslovi: Vrhnika 122 (1890); Vrhnika 122 (1914); Stara cesta 27 (1934)
Žontova ledenica / Matija Hodnik, Žontov, je na tem mestu leta 1894 postavil ledenico, ki so jo uporabljali do leta 1923.
Stara cesta 27 - Stara cesta 41 / Tretji odsek vključuje hiše na desni strani ulice od naslova Stara cesta 27 do naslova Stara cesta 41: Brlinčkovo, Krašovčevo, Štefkovo, Brenčičevo, Kunstljevo, Jerebovo skupaj z delavnico, Štularjevo, Stričkovo, Krašnarjevo, Zalaznikovo, Brenčičevo na Poti k Trojici 2, Kovačevo in Langenvalterjevo hišo.
Prejšnji naslovi: Vrhnika 118 (1890); Vrhnika 125 (1914); Stara cesta 30 (1934)
Prejšnji naslovi: Vrhnika 119 (1890); Vrhnika 124 (1914); Stara cesta 29 (1934)
Prejšnji naslovi: Vrhnika 120 (1890); Vrhnika 123 (1914); Stara cesta 28 (1934)
Prejšnji naslovi: Vrhnika 117 (1890); Vrhnika 126 (1914); Stara cesta 31 (1934)
Prejšnji naslovi: Vrhnika 84 (1890); Vrhnika 127 (1914); Stara cesta 32 (1934)
Prejšnji naslovi: Vrhnika 116 (1890); Vrhnika 128 (1914); Stara cesta 33 (1934)
Prejšnji naslovi: Vrhnika 115 (1890); Vrhnika 129 (1914)
Prejšnji naslovi: Vrhnika 114 (1890); Vrhnika 131 (1914); Stara cesta 34 (1934)
Prejšnji naslovi: Vrhnika 113 (1890); Vrhnika 132 (1914); Stara cesta 36 (1934)
Prejšnji naslovi: Vrhnika 112 (1890); Vrhnika 133 (1914); Stara cesta 37 (1934)
Prejšnji naslovi: Vrhnika 111 (1890); Vrhnika 136 (1914); Stara cesta 40 (1934)
Prejšnji naslovi: Vrhnika 89 (1890); Vrhnika 137 (1914); Na klancu 31 (1934)
Prejšnji naslovi: Vrhnika 110 (1890); Vrhnika 138 (1914); Stara cesta 41 (1934)
Langenvalter, Stara cesta 41 / Prejšnji naslov: Stara cesta 43 (1935)
Stara cesta 42 - Stara cesta 51 / Četrti odsek zajema sedem hiš na desni strani Stare ceste in sicer: Mrovčevo, Močanovo, Dobrovoljčevo, Verbičevo, Japljevo, Oblakovo in Rozmanovo.
Mrovc, Stara cesta 42 / Prejšnji naslovi: Vrhnika 108 (1890); Vrhnika 140 (1914); Stara cesta 44 (1934)
Močan, Stara cesta 43 / Prejšnji naslovi: Vrhnika 141 (pred 1934); Stara cesta 45 (1934)
Dobrovoljc, Stara cesta 44 / Prejšnji naslovi: Vrhnika 142 (pred 1934); Stara cesta 46 (1934)
Verbič, Stara cesta 46 / Prejšnji naslov: Stara cesta 57 (1950)
Japelj, Stara cesta 48 / Prejšnji naslovi: Vrhnika 241 (1890); Vrhnika 180 (1914); Stara cesta 49 (1934)
Oblak, Stara cesta 50 / Prejšnji naslovi: Vrhnika 107 (1890); Vrhnika 183 (1914); Stara cesta 51 (1934)
Rozman, Stara cesta 51 / Prejšnji naslovi: Vrhnika 106 (1890); Vrhnika 184 (1914); Stara cesta 52 (1934)
Sprehod po vrhniški Stari cesti (kamra.si)
***
Vrhniških razgledov št 12, kjer je popis družin Vrhnike iz okol leta 1834. Vidi se kdaj so že bili - Grampovčniki v vaši hiši, če je bila stara h štev 131. Priimek Zajc so bili na Vrhniki že od leta 1639 do 1745 je narejen index popisa rojstev na Vrhniki. 45 priimek Zajc rojenih Od 1745 naprej bi bilo potrebno zgradit rodovnik - kdaj kasneje. Tako, da veš, da je domače ime ostalo od takrat, ko so tu živeli s tem priimkom Zajc Vrhnika Breg in Vas. Zapis v knjigi Nikolaj Gramp, žena Ana Skodlar poroč 8.2.1847. Da domače ime obstaja lahko 300 let. 1772 so nastale h številke.
***
Matične knjige na spletu.
župnijo Vrhnika
https://data.matricula-online.eu/de/slovenia/ljubljana/
Vrhnika – nekoč
Leta 1753 je bilo na Vrhniki 226 družin, veste koliko jih je danes?
Bilo je le 38 pravih kmetov in kar 39 čolnarjev
Leta 1802 je bilo žalostno leto, umrlo je kar 111 otrok – zakaj? Bomo izvedeli
Ste vedeli, da je bil prapraded pesnika Dragotina Ketteja Vrhničan čevljar Anton Kette
Le kje na Vrhniki je avstrijski cesar Franc pričakal neapeljskega kralja?
Med najstarejšimi kmečkimi rodovi so bili Jelovški
Cesarica Marija Terezija je leta 1753 s posebnim patentom odredila popis vseh prebivalcev in tako so župniki po farah opravili popise. Lepo in iz tega izvemo lahko marsikaj. Takrat je na Vrhniki živelo 1401 ljudi in le 6 procentov je bilo starih nad 50 let. Ja, umirali so zgodaj, je pa v fari tedaj živelo več moških kot žensk. Le tri leta za tem so popisali tudi vsa posestva in delavce. Vrhnika je takrat imela 38 pravih kmetov in 178 poddružnikov in bajtarjev. Vrhnika je imela še pet gostilničarjev, pet krojačev, šest čevljarjev, pet mlinarjev, dva krznarja, dva ključavničarja, dva tesarja, dva tkavca, in po en branjevec, starinar, kuhar, mesar, sodar, krovec, barvar, kovač in sodni sluga in kar 39 čolnarjev.
Nekako med najstarejšimi kmečkimi rodovi so bili Jelovški. Eno hišo so imeli ob vaškem potoku, drugo pa „na grabnu“ in zato so rekli hišo „pri Grabenčanu“. Zadnji moški potomec prvega rodu, ki je umrl leta 1927 je bil Gabrijel Jelovšek, dolgoletni vrhniški župan. Njihov rod je bil precej močan in okoli leta 1700 so sezidali ob potoku mogočno hišo (Ob potoku št. 21). O tej hiši je pisal tudi Ivan Cankar – Zakleti graščini podobna.
Zaradi velike umrljivosti zlasti med mladino bi moralo število prebivalcev stalno padati. Leta 1802 je v enem letu umrlo 145 ljudi, od tega 111 otrok. 77 otrok je umrlo zaradi črnih koz. Se je pa v kraj že takrat naseljevalo vedno več novih ljudi in tako je Vrhnika leta 1821 po končanih francoskih vojnah imela že 1910 prebivalcev.
Veliko je bilo obrtnikov, ki so prišli na Vrhniko in se tukaj oženili. Tako se je leta 1770 poročil na Vrhniki kovaški pomočnik Anton Langenwalter z Bavarskega. Njegovi potomci še danes živijo tukaj ( danes me je klical Janez - potomec in mi dejal, da je bil Anton kar pravi mojster kovaštva in ne samo pomočnik). Tako se leta 1768 na Vrhniki pojavi čevljar Anton Kette, parpraded pesnika Dragotina Ketteja. Živeli so na Stari cesti pri Šuštarčku. Njegov vnuk Filip je bil učitelj in oče pesnika Dragotina.Zanimivo zgodovino je za seboj pustil tudi mesar Pavel Mavsar (Stara cesta 21). Bil je petičen mož in zelo premožen in njegova zgodovina je res obsežna. Morda jo opišem drugič.Spet drugi pa so bili poddružniki, ki so imeli poleg majhnega vrtička navadno še nekaj lazov. Tako so na lastno pest iztrebili Košace in zemljo ob Beli in si napravili laze. Deželski sodnik je leta 1588 dobil nalogo, da laze popiše in oceni, nato so vpisali v urbar.Niso pa bili vsi poddružniki tako premožni. Na Klancu je umrl leta 1798 Matija Pišek, ki je imel poleg žene še tri otroke. Najstarejši je bil star 16. let. Lesena bajta št. 160 (sedaj Na klancu št. je bila na pol podrta. Poleg te je imel še tri laze in imel je dve kravici in telico. Vsa njegova sobna oprava je bila miza, ena postelja, dva lonca in dve lončeni skledi, štirje leseni krožniki , nečke in nekaj lesenih žlic. Nehote se človek spominja na Cankarjevega „Lavrina“ in njegovo sobo, kjer so otroci spali kar na tleh, pokriti s starimi cunjami.Tudi vrhniških poštarjev je bilo kar nekaj. Prva jezdna pošta je odšla leta 1588 iz Ljubljane preko Gorice do Benetk. Prvi poštni odpravnik na Vrhniki je bil sodnik Janez Flah. Njemu je sledil leta 1624 Hieronim Muregger. Najbolj znani saj za nas pa je bil Janez Jakob Hofman. Pri njem je Valvazor leta 1684 poizvedoval o izvoru Bele nad Starim Malnom nad Vrhniko, kjer je Lintvern občasno bruhal vodo. Tu je poštar Hofman ujel mladega „lintverna“ katerega je izbruhala voda. Bila je človeška ribica, ki jo je voda izbruhala na dan. Tukaj naj opozorim, ko sem se pred dnevi pogovarjal s strokovnjakom za krasoslovje Francijem Gabrovškom, da danes še vedno dvomijo o tem zapisu. Več strokovnjakov se je že opredelilo, da Lintvern v sebi nima človeških ribic.? Tukaj bomo pozorni in spremljali, morda pa se enkrat pojavi in potrdi ta zapis Valvazorja.Toliko za enkrat.Sploh ta del Vrhnike - Opekarska in pa Impex je zelo zanimiv. Tukaj je še veliko zgodb za obdelati in zapisati. Pred meseci sem obiskal tudi Jožeta Suhadolnika, ki jih danes šteje že 94 let in veliko ve o zgodovini tega kraja tukaj. Vredno, da se zapiše.
Stavba Impexa je zdaj lepo obnovljena. Notri živijo družine. Nekoč pa je bila to vrhniška imenitna hiša v kateri je (prespal?) ali le počakal v tej hiši (ni točnega podatka) med drugim tudi avstrijski cesar Franc, ko je čakal neapeljskega kralja, da sta skupaj odšla na ljubljanski kongres.
Vir: Rafael Ogrin, časopis Slovenec od leta 1925 do 1930, Zgodovinska kronika leta 1963, arhivi Irena Rossi
Jure Žitko in arhivi Slovenec časopisi 1925 -1930
